Dinyakišišo di bontšhitše gore go kgoga go na le tutuetšo e kgolo kgatelelong ya madi. Go kgoga go ka lebiša go kgatelelo ya madi. Ka morago ga go kgoga sekerete, go betha ga pelo go oketšega ka makga a 5 go ya go a 20 ka motsotso, gomme kgatelelo ya madi ya systolic e oketšega ka 10 go ya go 25 mmHg.
Go balwetši bao ba sa alafšego bao ba nago le kgatelelo ya madi, kgatelelo ya madi ya diiri tše 24 ya systolic le diastolic ya bakgogi e phagame go feta ya bao ba sa kgogego, kudu-kudu kgatelelo ya madi ya bošego e phagame kudu go feta ya bao ba sa kgogego, gomme go hlatloga ga kgatelelo ya madi bošego go tswalana ka go lebanya le go oketšega ga kgatelelo ya madi ya left ventricular, ke gore go kgoga go tla baka koketšego ya kgatelelo ya madi gomme gwa ba le ditla-morago tše mpe pelong.
Ka gobane motšoko le teye di na le nicotine, yeo gape e tsebjago e le nicotine, yeo e ka tsošago methapo ya bogareng le methapo ya kwelobohloko go akgofiša go betha ga pelo. Ka nako e swanago, gape e kgothaletša tšhika ya adrenal gore e lokolle tekanyo e kgolo ya di- catecholamine, e lego seo se dirago gore di- arteriole di kokomoge, e lego seo se lebišago go oketšegeng ga kgatelelo ya madi. Nicotine e ka hlohleletša gape le di- receptor tša dikhemikhale ka methapong ya madi gomme ka go naganišiša e baka koketšego ya kgatelelo ya madi.
Ge e ba batho bao ba nago le kgatelelo ya madi ba tšwela pele ba kgoga, e tla gobatša kudu. Ka ge go kgoga go ka baka tshenyo ya methapo ka go lebanya, tše di tiišeditšwe ka mo go kwagalago dinyakišišong tša tša kalafo. Go kgoga go tla hlola arterial intima ka lebaka la nicotine, sekontiri le dikarolo tše dingwe tše kotsi ka motšoko, ke gore, go tla ba le tshenyo ka gare ga arterial intima. Ka tshenyo ya arterial intima, letlapa la atherosclerotic le tla bopša. Ka morago ga go bopša mo go tšwelago pele ga dišo tše di phatlaletšego, e tla ama go fokotšega le go iketla ga methapo e tlwaelegilego ya madi. Ge e ba molwetši a tlaišwa ke kgatelelo ya madi gomme a e-na le mokgwa wa go kgoga, e tla akgofiša tšwelopele ya atherosclerosis.
Go kgoga le kgatelelo ya madi ka bobedi ke mabaka a bohlokwa a kotsi bakeng sa malwetši a pelo le a methapo ya bjoko. Gatee-tee ge letlapa la atherosclerotic le tšwetše pele, go thibana ga methapo e tla ba molaleng kudu, e lego seo se feleletšago ka kabo e sa lekanego ya madi ditho tše di swanetšego. Kotsi e kgolo ke letlapa la atherosclerotic, leo le ka lebišago go phuhlameng ga letlapa leo le sa tsepamago, leo le feleletšago ka ditiragalo tše šoro tša thrombotic, tše bjalo ka go hwa lehlakore ga bjoko le go hwa lehlakore ga myocardial. Go kgoga gape go tla ba le khuetšo go kgatelelo ya madi, ka gobane go tla ama go iketla le go kokomoga ga methapo ya madi, go dira gore go be thata go laola kgatelelo ya madi, gaešita le go hlatloga mo gogolo ga kgatelelo ya madi. Ka gona, go šišinywa gore balwetši bao ba nago le kgatelelo ya madi le go kgoga ba swanetše go leka go tlogela go kgoga.
Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o dirile phetho ya go kgetha May 31 ya ngwaga o mongwe le o mongwe e le Letšatši la lefase la go se diriše motšoko, gomme China le yona e lebelela letšatši le e le letšatši la China la go se diriše motšoko. Letšatši la go se kgoge le ikemišeditše go gopotša lefase gore go kgoga go kotsi go maphelo, go ipiletša go bakgogi lefaseng ka bophara go tlogela go kgoga, le go ipiletša go batšweletši ka moka ba motšoko, barekiši le setšhaba ka moka sa boditšhabatšhaba go tsenela lesolo la kgahlanong le go kgoga go hlola tikologo ya go hloka motšoko go batho.
Go sa le bjalo, re swanetše go ela hloko kudu go bewa leihlo ga kgatelelo ya madi bophelong bja rena bja letšatši le letšatši. Ga bjale didirišwa tše dintši tša kalafo tša ka malapeng tšeo di nago le tlhamo e bonolo le go dirišwa gabonolo di tsena ganyenyane-ganyenyane malapeng a dikete. Sedirišwa sa go hlokomela kgatelelo ya madi sa dijithale sa ka gae e tla ba kgetho e kaone go wena go hlokomela bophelo bja gago bjo bobotse.
