Dinyakišišo di bontšhitše gore go kgoga go na le tutuetšo e kgolo kgatelelong ya madi. Go kgoga go ka lebiša go kgatelelo ya madi. Ka morago ga go kgoga sekerete, lebelo la pelo le oketšega ka makga a 5 go ya go a 20 ka motsotso, gomme kgatelelo ya madi ya systolic e oketšega ka 10 go ya go 25 mmHg.
Go balwetši bao ba sa alafšego bao ba nago le kgatelelo ya madi, kgatelelo ya madi ya diiri tše 24 ya systolic le diastolic ya bakgogi e phagame go feta ya bao ba sa kgogego, kudu-kudu kgatelelo ya madi ya bošego e phagame kudu go feta ya bao ba sa kgogego, gomme go hlatloga ga kgatelelo ya madi ya bošego go tswalana ka go lebanya le hypertrophy ya le letshadi, go tla baka go oketšega ga madi gomme go na le ditlamorago tše mpe.
Ka gobane motšoko le teye di na le nicotine, yeo gape e tsebjago e le nicotine, yeo e ka tsošago methapo ya bogareng le methapo ya kwelobohloko bakeng sa go akgofiša go betha ga pelo. Ka nako e swanago, e bile e kgothaletša tšhika ya adrenal go lokolla tekanyo e kgolo ya di- catecholamines, e lego seo se dirago gore di- arteriole di kokomoge, e lego seo se lebišago go oketšegeng ga kgatelelo ya madi. Nicotine e ka hlohleletša gape le di- receptor tša dikhemikhale ka gare ga ditšhika tša madi gomme ka go nagana ka go hlaboša kgatelelo ya madi.
Ge e ba batho bao ba nago le kgatelelo ya madi ba ka tšwela pele ba kgoga, e tla dira kotsi e kgolo. Ka ge go kgoga go ka baka tshenyo ya methapo ka go lebanya, tše di tiišeditšwe gabotse dinyakišišong tša tša kalafo. Go kgoga go tla hlola arterial intima ka lebaka la nicotine, sekontiri le dikarolo tše dingwe tše kotsi ka motšokong, ke gore, go tla ba le tshenyo ka gare ga intima ya arterial. Ka tshenyo ya arterial intima, atherosclerotic plaque e tla bopša. Ka morago ga go bopega mo go tšwelago pele ga dišo tše di phatlaletšego, e tla kgoma go fokotšega le go iketla ga methapo e tlwaelegilego ya madi. Ge e ba molwetši a tlaišwa ke kgatelelo ya madi gomme a e-na le mokgwa wa go kgoga, o tla akgofiša tšwelopele ya go thibana ga ditšhika.
Go kgoga le kgatelelo ya madi ka bobedi ke mabaka a bohlokwa a kotsi bakeng sa malwetši a pelo le a methapo ya bjoko. Gatee-tee ge letlapa la atherosclerotic le tšwetše pele, vascular stenosis e tla ba e lego molaleng kudu, e lego seo se feleletšago ka kabo e lekanego ya madi ditho tše di sepedišanago le tšona. Kotsi e kgolo ke letlapa la atherosclerotic, leo le ka lebišago go phuhlama ga letlapa le le sa tsepamago, go feleletša ka ditiragalo tše šoro tša thrombotic, tše bjalo ka go hwa lehlakore ga bjoko le go hwa lehlakore ga myocardial. Go kgoga gape go tla ba le khuetšo go kgatelelo ya madi, ka gobane go tla ama go iketla le go fokotšega ga methapo ya madi, gwa dira gore go be thata go laola kgatelelo ya madi gaešita le go hlatloga mo gogolo ga kgatelelo ya madi. Ka gona, go šišinywa gore balwetši bao ba nago le kgatelelo ya madi le go kgoga ba swanetše go leka go tlogela go kgoga.
Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo o tšere sephetho sa go hlaola May 31 ngwageng o mongwe le o mongwe e le letšatši la go se be le motšoko lefaseng, gomme China le yona e lebelela letšatši le e le letšatši la go se be le motšoko la China. Letšatši la go se kgoge le ikemišeditše go gopotša lefase gore go kgoga go kotsi go maphelo, go bitša bakgogi lefaseng ka bophara go tlogela go kgoga, le go bitša batšweletši ka moka ba motšoko, barekiši le setšhaba ka moka sa boditšhabatšhaba go tsenela lesolo la go lwantšha go kgoga go hlola tikologo ya go se be le motšoko bakeng sa batho.
Go sa le bjalo, re swanetše go ela hloko kudu go . Go hlokomela kgatelelo ya madi bophelong bja rena bja letšatši le letšatši. Ga bjale didirišwa tše dintši tša tša kalafo tša ka gae tšeo di nago le tlhamo e bonolo le go dirišwa gabonolo di tsena ganyenyane-ganyenyane malapeng a dikete. Sedirišwa sa go hlokomela kgatelelo ya madi ya dijithale ya ka gae e tla ba kgetho e kaone go wena go hlokomela bophelo bja gago bjo bobotse.
