May 11th e swaya letšatši go thibela go nona kudu ka tekanyo ya lefase ka bophara, e lego motsotso wa bohlokwa bakeng sa bophelo bjo bobotse bja lefase ka bophara ge re dutše re rarolla ka kakaretšo go raragana ga go nona kudu. Letšatši le le šoma bjalo ka kgopotšo ya tlhokego ya ka pela ya go kwešiša mabaka ao a tsenyago letsogo go go nona kudu, ditlamorago tša bjona tše kotsi go maphelo, kudukudu maphelo a pelo le methapo, le maano ao a lego gona go thibela le go laola seemo se se atilego.
Mabaka ao a tsenyago letsogo go go nona kudu .
1. Mokgwa wa bophelo wa go dula fase .
Mokgwa wa bophelo wa mehleng yeno wa go dula fase, wo o hlaolwago ka dinako tše telele tša go dula le go itšhidulla mo go lekanyeditšwego, ke seabe se segolo go go nona kudu. Ka tšwelopele ya thekinolotši le go hlatloga ga mešomo ya tafoleng, maemo a go itšhidulla a ile a theoga kudu, e lego seo se lebišago go se leka-lekane ga tšhelete ya go diriša matla le go ja.
2. Mekgwa ya go ja yeo e sa phethagalago .
Dikgetho tše mpe tša dijo, tšeo di hlaolwago ka go dirišwa ga dijo tše di nago le di- kilojoule, tšeo di se nago phepo, di tlaleletša kudu go nona kudu. Go ja dijo tše di šomišitšwego kudu, dino tše di nago le swikiri le dijo tša go itima dijo, gotee le dikarolo tše dikgolo kudu, go hlohleletša go oketšega ga boima bja mmele le go gakatša go se šome gabotse ga metaboliki.
3. Mabaka a leabela .
Le ge dikgetho tša mokgwa wa bophelo di kgatha tema e kgolo, tshekamelo ya leabela le yona e tutuetša kotsi ya go nona kudu. Diphapano tše itšego tša leabela di ka kgoma metabolism, taolo ya kganyogo ya dijo, le go boloka makhura, go dira gore batho ba be le tshekamelo ya go oketšega ga boima bja mmele le go nona kudu.
Ditlamorago tša maphelo tša go nona kudu .
1. Mathata a pelo le methapo .
Go nona kudu go phagamiša kotsi ya malwetši a pelo le methapo (CVDs), go akaretša le kgatelelo ya madi, bolwetši bja ditšhika tša pelo le go hwa lehlakore. Go kgoboketšwa ga dinama tša makhura go hlohleletša go ruruga mo go sa felego, go ganetša ga insulin, go se šome gabotse ga dyslipidemia le go se šome gabotse ga endothelial, ka kakaretšo go kgothaletša go thibana ga ditšhika le bolwetši bja pelo le methapo.
2. Sehlare sa Metaboliki .
Go nona gantši go phela gotee le metabolic syndrome, sehlopha sa go se tlwaelege ga metaboliki mo go dirago gore batho ba be le tshekamelo ya go ba le bolwetši bja swikiri, di-CVD le mahu a pele ga nako. Go lwantšha insulin, go nona kudu ga bogareng, dyslipidemia le kgatelelo ya madi di hlaola metabolic syndrome, e lego seo se gatelelago di- metabolic derangement tše di tseneletšego tšeo di sepedišanago le go nona kudu.
3. Kgahlamelo ya tša monagano le tša leago .
Go nona go gapeletša morwalo o mogolo wa tša monagano le tša leago, go tlaleletša kgateletšegong, go tshwenyega, go kgethollwa ga tša leago le go fokotšega ga boleng bja bophelo. Mabaka a a tša monagano a ka tšwetša pele boitshwaro bja go ja bjo bo sa tlwaelegago, a šitiša maiteko a go fokotša boima bja mmele le go gakatša malwetši a comorbidities ao a tswalanago le go nona kudu.
Kgahlamelo go bophelo bjo bobotse bja pelo le methapo le . Taolo ya kgatelelo ya madi .
Go nona go ba le tutuetšo e kgolo bophelong bjo bobotse bja pelo le methapo, go dira gore batho ba be le tshekamelo ya go ba le kgatelelo ya madi, e lego selo seo se eteletšego pele sa kotsi bakeng sa di-CVD. Diphetogo tšeo di bakwago ke adiposity modirong wa methapo, taolo ya ditšhika le go swara sodium ya dipshio di tlaleletša maemong a phagamego a kgatelelo ya madi. Maano a go šoma gabotse a taolo ya kgatelelo ya madi a akaretša diphetogo tša mokgwa wa bophelo, ditsenogare tša dihlare, le maitapišo a go fokotša boima bja mmele go fokotša kotsi ya pelo le methapo.
Maano a thibelo le taolo .
1. Maitapišo a Tšwetšopele ya Maphelo .
Masolo a thuto ao a kgothaletšago mekgwa ya go ja dijo tše di phetšego gabotse, go itšhidulla ka mehla le diphetogo tša mokgwa wa bophelo a bohlokwa thibelong ya go nona kudu. Go matlafatša batho ka tsebo le mabokgoni go dira dikgetho tša dijo tše di nago le tsebo le go tsenela go itšhidulla go godiša setšo sa maphelo le bophelo bjo bobotse.
2. Ditsenogare tša Pholisi .
Ditsenogare tša pholisi tšeo di nepišago tikologo ya dijo, go swana le motšhelo wa dino tše di nago le swikiri, go swaya phepo, le dithibelo tša go bapatša dijo tše di sa phemegego, di na le seabe go bopeng maitshwaro a dijo tše di phetšego gabotse. Maano a peakanyo ya ditoropong ao a tšwetšago pele go sepela, phihlelelo ya mafelo a matala, le dinamelwa tše mafolofolo di thekga gape maitapišo a thibelo ya go nona kudu.
3. Mokgwa wa tlhokomelo ya dikarolo tše dintši .
Go rarolla go nona kudu go nyaka mokgwa wa dithuto tše dintši wo o akaretšago ditsebi tša tlhokomelo ya tša maphelo, go akaretša le dingaka, ditsebi tša dijo, ditsebi tša monagano le ditsebi tša go itšhidulla. Mananeo a feletšego a taolo ya boima bja mmele ao a kopanyago keletšo ya dijo, kalafo ya boitshwaro, ditsenogare tša go itšhidulla, le, ge go swanetše, go buiwa ga bariatric, go dira gore dipoelo tša nako e telele tša go fokotša boima bja mmele di šome gabotse le bophelo bjo bobotse bja metaboliki.
Ge re phetha, Letšatši la Lefase la go Thibela go Nona le šoma e le kgopotšo e kgomago maikwelo ya mafelelo a lefase ka bophara a go nona kudu bophelong bjo bobotse le bophelo bjo bobotse. Ka go kwešiša dilo tšeo di laolago go nona kudu ka mahlakore a mantši, go lemoga ditlamorago tša yona tše mpe tša maphelo, le go phethagatša maano a thibelo le taolo ao a theilwego godimo ga bohlatse, ka kakaretšo re ka lwantšha leuba la go nona kudu le go godiša bokamoso bjo bo phetšego gabotse go meloko ye e tlago.
JoyTech blood pressure monitors e go thuša go hlokomela gago . Bophelo bjo bobotse bja kgatelelo ya madi ..
